Kdo so Kristadelfijanci?

Ime Kristadelfijan je bilo izbrano, ker opisuje odnos med Jezusom in njegovimi učenci.

Nova zaveza je bila napisana v grščini. Kristadelfijan izhaja iz dveh grških besed, “adelphos” in “Christos”, in pomeni “Bratje v Kristusu”. Besedno zvezo lahko najdemo v Bibliji, Kološanom 1:2.

John Thomas, pridigar iz 19. stoletja, je izbral ime Kristadelfijanci. Veliko je potoval po ZDA in Veliki Britaniji in oznanjal evangelij.  Dobro je razumel in razlagal sporočilo Biblije, kar je ljudi prepričalo, da oznanja resnico. Krščeni so bili v Kristusa in postali člani Kristadelfijanske skupnosti ter se srečevali za namene čaščenja. V začetku so Kristadelfijanci prihajali predvsem iz ZDA in Britanije, danes pa najdemo kristadelfijanske skupnosti na vsaki celini. Kristadelfijanstvo je tako res postalo svetovno združenje.

Prepoznavna lastnost Kristadelfijancev je, da zaupajo Bibliji, ki je njihov edini vir verovanj in edina avtoriteta. Vse besede v Stari in Novi zavezi so bile navdihnjene od Boga in dane moškim in ženskam za njihovo odrešenje. Zaradi njihove osredotočenosti, so verovanja Kristadelfijancev enaka učenju Jezusa in apostolov v 1. stoletju.

Kristadelfijanci berejo Biblijo vsak dan. Staro zavezo preberejo enkrat na leto, Novo zavezo pa dvakrat, pri čemer jim pomaga načrt branja. Ena izmed mnogih prednosti vsakodnevnega branja je ta, da lahko dnevno preverimo svoja verovanja v odnosu do avtoritete Svetega Pisma. Plan branja Biblije je na voljo brezplačno.

Kaj verjamejo Kristadelfijanci?

Kristadelfijanci vas prosijo, da njihova verovanja primerjate z učenji Biblije. Največ boste pridobili, če si boste vzeli čas in prebrali citirane odlomke iz Bibilije. Ker je bil Jezus “Resnica”, so spodaj navedene njegove besede, v kolikor to dopušča prostor.

  • Bog je večni Stvarnik vesolja. Ustavaril je življenje na zemlji in naredil človeka po lastni podobi (Geneza 1:1,27; Apostolska dela 17:24-28).
  • Biblija je v celoti od Boga navdihnjena Beseda (2 Peter 1:20,21; 2 Timoteju 3:14-17).
  • Angeli so nesmrtna bitja, ki izvršujejo Božjo voljo (Pismo Hebrejcem 1:13,14).
  • Božji plan je, da bo celoten svet napolnil z Gospodovim veličastvom ( Numeri 14:21; Habakuk 2:14).
  • Bog je dal človeku (Adamu) izbiro. Lahko posluša Boga in živi ali pa ne posluša in umre. Adam je grešil, ko ni poslušal Boga. Obsojen je bil na smrt (Geneza 3:17-19).
  • Vsi smo potomci Adama. Ker je grešil in umrl, so vsi moški in ženske rojeni kot smrtniki. Toda,  ker smo vsi grešili, si vsi zaslužimo umreti (Pismo Rimljanom 3:23; 5:12; 6:23).
  • Tako kot Adam, smo vsi odgovorni za svoja dejanja. Če ne bi bili, pravičen Bog ne bi mogel imenovati naših napak “grehi”. Ne moremo kriviti nadnaravnega hudiča. »Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.” (Jakob 1:14-16). Jezus je dejal: “Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva…”    (Matej 15:19). 
  • Bog je bil, in je, Oče Jezusa Kristusa. Bog je uporabil Svetega Duha, da je Marija “spočela v telesu”. Jezus je bil tako Božji Sin in tudi Sin človeka (Luka 1:30-35).
  • Jezus ni enak Bogu. Sam je dejal: “Moj oče je večji od mene” (Janez 14:28) in “Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu” (Janez 20:17).
  • Sveti Duh je božja moč na delu, ki jo lahko On uporabi kot želi (Geneza 1:2, Izaija 61:1). To ni ločena oseba.
  • Jezus bi lahko grešil, vendar ni. On “se je razodel enkrat ob koncu vekov, da je prek svoje žrtve odpravil greh. Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo” (Hebrejcem, 9:26-28).
  • Ker je bil povsem poslušen božji volji, je Jezus vstal od mrtvih. Podarjeno mu je bilo večno življenje. Rekel je: “Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?” (Luka 24:26).
  • Po vstajenju je imel Jezus še vedno svoje telo. Tomažu, enemu od 12 apostolov je dejal: “Daj svojo roko in jo položi v mojo stran” (Janez 20:27).
  • Če se pokažemo kot verni in nam je dana nesmrtnost, bo Jezus “preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva” (Filipljanom 3:21).
  • Po vstajenju se je jezus dvignil v nebo (Apostolska dela 1:11). Zdaj deluje kot naš Gospod in posrednik (1 Timoteju 2:5). 
  • Jezus je premagal greh in smrt. Po Božji milosti bodo vsi, ki verjamejo in mu zvesto sledijo prejeli blagoslov večnega življenja (Janez 3:16; 1 Korinčanom 15:22; 1 Peter 5:4).
  • Blagoslov večnega življenja bo podarjen ob sodbi. Ta se bo zgodila, ko se Jezus vrne in oživi mrtve, ki so delali dobro. Jezus je dejal: “prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven: kateri
  • so delali dobro, na vstajenje življenja” (Janez 5:28,29).             
  • Jezus nam je velikokrat povedal, da se bo vrnil na zemljo.  “Kajti Sinu človekovemu je
  • namenjeno, da pride v slavi svojega Očeta s svojimi angeli, in tedaj bo vsakemu povrnil po njegovih delih” (Matej 16:27)

  • Zapomnite si redosled: (a) Jezus se vrne; (b) obudi mrtve; (c) zgodi se sodba; in (d) tistim, ki so mu zvesto sledili, podari večno življenje.
  • Ko se bo Jezus vrnil, bo Gospod gospodov in Kralj kraljev (Razodetja 17:14). Kralji se mu bodo priklanjali (Psalmi 72:11). Biblija imenuje to obdobje “Božje kraljestvo”. Zvesti verniki, ki bodo postali nesmrtni svetniki, bodo pomagali Jezusu. Obljubil je, da bo njegovih dvanajst apostolov “sedelo na dvanajstih prestolih in sodilo dvanajst Izraelovih rodov” (Matej 19:28).
  • Moški in ženske morajo prepoznati, da so grešniki. Verjeti morajo v Evangelij, se pokoriti in krstiti. Jezus je dejal: “Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen” (Marko 16:16).
  • Jezus je dejal svojim učencem: “Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.” (Janez 14:15). Slediti moramo njegovemu vzgledu, biti pokorni Bogu in služiti ter se ga spomniti vsakokrat, ko prelomimo kruh in pijemo vino, “dokler ne pride” (1 Korinčanom 11:23-26).
  • Ne nazadnje, zapomniti si moramo, da se je Bog odločil, da se bo prikazal judovskemu narodu. Dal je obljube Abrahamu, Izaku, Jakobu in Davidu ter izraelskemu ljudstvu. Mnogo od teh obljub bo izpolnjenih, ko se Jezus vrne na zemljo. Glejte Izrael! (Geneza 12:2,3; 13:14-17; 2 Samuel 7:12-16, Jeremija 23:5-8; Ezekiel 36:22-24; 37:21,22).

Kaj mi lahko svetujete, da bom študij Biblije kar najbolje izkoristil_a?

Za študij Bibilije obstaja nekaj preprostih, vendar pomembnih, pravil: (a) preden se lotite branja, molite; (b) pozorno poglejte besede, ki jih študirate; (c) raziščite kontekst – kaj je napisano pred in po odlomku? (d) poiščite podobne besede, fraze in dogodke v drugih delih Biblije: primerjajte jih med saboj; (e) razmišljajte o tem, kar preberete – pogosto!

Najbolj pomembna učenja Biblije so vedno omenijo več kot enkrat. Vrnitev Jezusa, vstajenje, sodba in večno življenje tistih, ki so zvesti Jezusu, ter Božje Kraljestvo morajo biti resnični, saj se jih omenja na toliko različnih mestih.

 

o brošuro uporabite skupaj z Biblijo, da preverite vsa svoja verovanja. Če ne vzdržijo pozornega pregleda, jih opustite. Zvesto sledenje Božji besedi vodi v večno življenje. To je največji dar Boga človeštvu. Daj mi razumnosti, da se bom lahko učil tvojih zapovedi” (Psalmi 119:37).